Bodite eko: več vem, manj potrebujem

70 ODSTOTKOV NEUPORABNIH OBLAČIL V OMARI VEČINE SLOVENK

S kulturo oblačenja se ukvarjam dvajset let in kolobarim med seminarji, uniformami ali službenimi oblačili, individualnimi svetovanji in vse pogosteje pomagam pri nakupih, saj je ponudbe tako veliko, da se sami težko znajdemo. Dobesedno smo zasuti z oblačili.

Vsa ta leta sprašujem stranke in slušatelje na seminarjih, koliko imajo v omari oblačil, ki jih ne nosijo.

Moja statistika je, da imajo Slovenke v omari 70 odstotkov oblačil, ki jih ne nosijo.

depositphotos_36854929_s-2015

 

LETNI DOBIČEK NA SVETOVNI RAVNI

Modna industrija je druga najdonosnejša industrijska panoga na svetu, takoj za naftno. Letno se v njej obrne 3000 milijard dolarjev dobička.

  • Danes kupimo 60 odstotkov več oblačil kot pred desetimi leti.
  • Takrat smo oblačila nosili tudi 10 let, danes od enega do treh let.
  • Povprečno en kos oblačila oblečemo šestkrat.

 

KOLIKO DENARJA NAMENITI ZA GARDEROBO

V okvirih razumnega trošenja naj bi bilo to  5 % vaše mesečne plače.

Na podlagi iz moje statistike, da Slovenke ne nosimo 70 odstotkov svojih kupljenih oblačil, lahko izračunamo: če potrošimo za oblačila samo 5 odstotkov plače, smo v sedmih letih vrgle skozi okno 3077 €.

 

shopping

 

14 KILOGRAMOV OBLAČIL

Povprečni Slovenec zavrže 14 kilogramov oblačil na leto. Torej v Sloveniji več kot 20.000 ton oblačil.

 

SLOVENCI SMO IZJEMNO NEOZAVEŠČENI; VEČINO OBLAČIL, KI JIH NE POTREBUJEMO, VRŽENO NARAVNOST V SMETI

Od zavrženega le 10 odstotkov podarimo ali posredujemo v predelavo, čeprav se danes lahko uporabi kar 90 odstotkov neuporabnega tekstila. To kaže na zelo nizko stopnjo ozaveščenosti.

slovenia_v-oblekah

 

KAM Z OBLAČILI, KI JIH NE POTREBUJEMO VEČ?

Tekstilni odpadki so najhitreje rastoči odpadki v Evropski uniji. Po napovedih se bodo še povečevali.

Kar 90 % odsluženega tekstila lahko predelamo  in ponovno uporabimo:

Veliko bolje, kot da oblačila vržete v smeti, je, da jih vržete v zabojnike za tekstil, bolj ozaveščeni jih podarijo. Možnosti je veliko: zabojniki, Rdeč križ, Karitas, Zveza prijateljev mladine, Centri ponovne uporabe, Zadruga dobrote, Materinski dom, Anina zvezdica, Facebook, Splet, Omara.si, Podarimo.si, Izmenjevalnice: Walfdorska šola – Tekstilnica, različne srednje šole in druge organizacije.
ikikikmountain_1-jpgmediaclass-full-width-c3083fedae46a95f1139ff9d5833b1b6b8e20a69

 

POTREBUJEMO ŠE DVA PLANETA ZA VZDRŽEVANJE

Če bi vsi živeli tako kot mi v razvitem svetu, bi za vzdrževanje potrebovali še dva planeta, tako velika kot Zemlja. Tekstilna industrija je največjih onesnaževalcev na svetu.

T-MAJČKA

Za izdelavo običajne T-majčke potrebujemo 2700 litrov vode ter 30 do 50 različnih kemikalij za obdelavo materiala.

KAVBOJKE

Za izdelavo kavbojk potrebujemo 1 kg bombaža in  8500 litrov vode.

Do leta 2030 bo polovica svetovne populacije živela v območjih z onesnaženo vodo.

Bombaž je ena od najbolj žejnih rastlin na svetu. Pri gojenju bombaža porabijo poleg velike količine vode tudi velike količine pesticidov, mineralnih gnojil in različnih drugih kemikalij, za sabo pa takšno gojenje pušča opustošenje. V Uzbekistanu, kjer 13 % bombaža kupi samo Evropa, gojenje bombaža povzroča veliko onesnaženje. Bombaž pobirajo tudi otroci,  večinoma ročno, izpostavljeni so strupom, zato je poleg onesnažene vode in zemlje izjemno veliko bolezni dihal, kožnih bolezni in rakastih obolenj.

Tekstilna industrija je največjih onesnaževalcev na svetu.

STRUPEN BOMBAŽ DOLGO RAZPADA

Zaradi kemikalij v proizvodnji in tudi kasneje zaradi pralnih praškov razpadajo bombažna oblačila več kot 200 let, pri tem se sproščajo velike količine toplogrednega plina metana.  Majica iz organskega bombaža razpade v šestih mesecih.

IZDELKI IZ KITAJSKE IN JUGOVZHODNE AZIJE TER STRUPI

S škodljivimi kemikalijami lahko pridemo v stik, ko oblačila, ki jih kupimo na spletu, prihajajo iz Kitajske in jugovzhodne Azije.

Veliko kemikalij se tako v EU »pritihotapi« v uvoženih izdelkih, ki pa jih zakonodaja EU ne ureja posebej.

Formaldehid  je prisoten tudi v umetnih vlaknih in oblačila med prevozom ščiti pred plesnijo.

Ker je prepotoval ocean, je tovor tretiran z dimetilformalatom.

Nevarne so kemikalije nonilfenol etoksilat (angl. nonylphenolethoxylate) (NPE), azobarvilo, iz katerih se sproščajo rakotvorni aromatski amini, kovinski pigmenti. Tekstilci opozarjajo na škodljiva barvilaftalate (hormonski motilci) v potisku otroških oblačil, problematične bromirane zaviralce gorenja

KAJ SE ZGODI, KO NOSIMO TAKŠNA OBLAČILA

Strupi prehajajo skozi našo kožo in

  1. škodljivo vplivajo na živčevje
  2. povzročajo hormonske motnje, škodljivo vplivajo na reproduktivni sistem
  3. povzročajo raka
  4. povzročajo kožne alergije
  5. povzročajo obolenja dihalnih poti.

 fairport-clothes-horiz-ccjpg-3ef41ac168cc5503

KAKO SE ZAŠČITITI

  1. S pranjem lahko odstranimo veliko nevarnih snovi. Nova oblačila pred nošenjem vsaj trikrat operite. V tovarnah varčujejo z zadnjo fazo izpiranja, ne operejo izdelkov do konca.
  2. Ne kupujte oblačil z oznakami, da jih ni treba likati.
  3. Pri skrbi za čistočo pa se izogibajte tudi kemičnim čistilnicam. V njih pogosto uporabljajo perkloretilen, strupeno kemikalijo, ki povzroča draženje oči in težave z dihali.
  4. Vonj nas zagotovo lahko opozori na škodljive kemikalije, vendar ne vedno. Obstajajo kemikalije, ki so brez vonja, a so škodljive.

 

Kako mi vplivamo na stanje planeta?

Kupujte premišljeno in manj, kot si želite, dvignite cenovni razred, nesite nazaj, če ste kupili narobe, podarite in predvsem – NE KOPIČITE. Če nosite vse, kar imate, ne glede na cenovni razred, ste že prijazni do okolja.

 

Viri: