KAKO VIDIM LEPOTO

(pomembneje je, da se ukvarjamo z oblikovanjem celovite podobe kot z lepoto)

Na lepoto gledam iz dveh zornih kotov. Po eni strani gre za popolno simetrijo in proporce v skladu z zlatim rezom, ki je najlepše in najbolj skladno razmerje dveh različnih količin. Človek se ga sicer ne zaveda, vendar ga intuitivno čuti. V svojih genih ga imajo najboljši oblikovalci, arhitekti, slikarji.

Psihologa Randy Thornhill in Steve Gangestead sta na podlagi številnih raziskav, dejstev in podatkov ugotovila, da je lepota v simetriji človeškega telesa, podobno velja tudi za živalski svet. Pravita, da simetrija zagotavlja več spolnih hormonov, zdravje in trdnost imunskega sistema, zato se zdi človeku privlačna, lepa. Potrjujeta ugotovitve Leonarda

da Vincija s konca 15. stoletja o kanonu proporcev, s katerim dokazuje, da je na idealnem

človeškem telesu, poleg simetrije, vse v razmerju. Trdi, da celotna narava temelji na zlatem rezu.

SIMETRIJA JE LAHKO DOLGOČASNA

Simetrija je lepa, lahko pa je tudi dolgočasna, nezanimiva. Pomembneje je, da se ukvarjamo z oblikovanjem celovite podobe kot z lepoto. Podobe, ki je skladna z osebnostnimi lastnostmi človeka.

Telo je lahko popolnoma simetrično in v skladu z zlatim rezom, oblačila pa popolnoma v harmoniji  z njim (proporci, barve, teksture), ampak če ta oseba ni zadovoljna s seboj in ni srečna, se bo le redkim zdela lepa.

Strankam zato pomagam pri oblikovanju vizualne identitete. Prepričana sem, da danes lepota ni povezana z globino žepa in tudi ne z naravnimi danostmi, ki odražajo lepotni ideal.

Lep je lahko vsakdo.

Ženska, ki je dinamična in kreativna, je videti enkratno v intenzivnejših barvah, posebni kroji udobnih oblačil odlično izražajo njeno dinamično kreativnost, ki jo lahko nadgradi z nenavadnimi dodatki. Kljub telesu, ki morda ni v skladu z lepotnim idealom, je zanimiva in deluje samozavestno Ustvarila je harmonijo, ki je presenetljiva in skladna.

Pri lepoti gre torej za skladnost podobe, osebnostnih lastnosti in sprijaznjenje z naravnimi danosti, kakršnekoli že so.

Kako pa pridemo do nje? S trudom.

Trud zaznamo vsi, zanj smo hvaležni, ga občudujemo in ni pomembno, če se pri tem nismo približali lepotnemu idealu in trenutnim modnim zapovedim.

Ni lepega ali grdega človeka, je le človek, ki se je potrudil ali pa ne. Tudi tisti, ki se ni potrudil, ni grd, njegova podoba je zame samo žalostna, saj nima dovolj življenjske moči, da bi odkril, kako pomemben del našega življenja je podoba.

“Zame je lepo tisto, kar me začara. In ni nujno, da je to lepo po estetskih standardih.” dr. Vesna Godina

Kaj je lepo, sploh ni bistveno. Bistvene so nenavadne, presenetljive stvari.

Tobias Putrih, kipar